petek, 14. avgust 2015

Smrčanje - prigoda na dopustu

Smrčanje me načeloma strašno ne moti. Tudi sam včasih sam sebe zalotim sredi noči, ko glasno zasmrčim. Tudi bratu menda precej težav povzroča smrčanje. Pa me ni to nikoli motilo kaj šele zbudilo sredi noči. Ampak… Se je pa zgodilo, da nisem spal več noči zaporedoma zaradi smrčanja soseda v campu. Z družino že vrsto let dopustujemo v enem izmed slovenskih avto campov. In to se odpravimo s šotorom. Ravno v šotoru je tako, da slišiš vse kar se dogaja v okolici. Tudi smrčanje iz sosednjega šotora bi načeloma moral slišati, pa ga do pred nekaj let nazaj nisem. Tisto leto (mislim, da je bilo 3 leta nazaj) sta se poleg našega šotora utaborila tudi tuja gosta. Prijeten par srednjih let. Še nekaj malega smo pomagali pri pripravljanju šotora. Takrat se še nismo zavedali, da nas bo njegovo smrčanje ponoči spravilo ob živce. Že prvo noč nas je zbudilo glasno smrčanje. Tudi nekaj drugih sosedov v campu - smo slišali govorjenje in razburjanje. To je bilo res tako glasno smrčanje kot ga nisem slišal še nikoli v življenju. Zjutraj, ko smo se zbudili še nismo vedeli, da je tako glasen ravno ta naš sosed. Nato je sledilo kopanje in vse kar paše zraven na dopustu. Prišel je čas za kosilo in seveda pripadajači popoldanski počitek. Takrat nas je zopet zdramilo glasno smrčanje. Pogledali smo se in malo nasmejali. Popoldanski počitek je bil seveda na ležalki pred šotorom saj je bilo v šotoru prevroče za počitek. Tudi sosed se je odločil za počitek “na prostem”. Smrčanje ni in ni ponehalo. Zato smo malo pogledali na okoli in videli, da je vzrok tega neznosno glasnega smrčanja ravno ta naš sosed, ki je ležal pred šotorom ob eni izmed glavnih cest v campu. V tem času je šlo mimo veliko ljudi in nihče ni verjel svojim ušesom, da človek res lahko tako glasno smrči. Sosed in njegovo smrčanje sta bila tarča posmeha vsakemu, ki je šel mimo. Nekateri so ga celo snemali in fotografirali. A sosed se ni dal motiti. Smrčanje se je nadaljevalo še dobre pol ure nato pa ga je partnerica zbudila saj je videla ljudi, ki se ustavljajo in ga snemajo. Žal pa se smrčanje tisti dan ni končalo. Slabo smo spali še tri noči nato pa je smrčanje na vse zgodaj kar izginilo. Ko sem prišel zjutraj iz šotora sem videl, da je smrčeči sosed zapustil camp. Mi smo v campu ostali še skoraj en teden in se na račun smrčanja z drugimi sosedi še velikokrat kar dobro nasmejali.

Ni komentarjev:

Objavite komentar